Kontakt:02/578-84-30
 

Noč knjige 2015

Naš tipkarski škrat je zapisal naslednjo kroniko:

 

Kronika
NOČ KNJIGE, 23. 4. 2015 (od 18:00 do 1:00)

23. april,
Noč knjige je naznanil.
Društvo bralnih prostovoljcev,
bolje, nekaj svobodnih dobrovoljcev,
se je odzvalo na povabilo,
ali celo naše knjižničarke svarilo,
da bomo brali, morda se prebrali
in v večernih urah v šoli pokramljali.

Tako smo sedli za mizo,
eni točno, eni z manjšim časovnim zamikom.
Pa smo začeli. No, ne takoj z branjem,
pač pa s sadjem in nezdravim – slanim grickanjem.
In končno… zgodilo se je,
naša knjižničarka nas pozdravila je.
Beseda je stekla točno v tisti smeri,
kot se le za bralni večer lahko primeri.
Kaj kdo bere, kaj prebira,
s čim si kdo dušo polni in stres zatira.

Vsak poročal je o svojih bralnih navadah,
eni o bralnih »nedelovanjih«, drugi spet o razvadah.
Vsakega, ki na novo v krog je sedel,
čakala je ista naloga, vsak je kaj o knjigi porekel.
Da pa noč le ne bi bila zaspana,
je kmalu na mizi še kavica zadišala.

Pa je ena učiteljica zgodbe Janikovszky Eve glasno brala,
ostala družba jo je pozorno poslušala,
nato je njena knjiga iz roke v roko potovala.
Razvila se je debata, razlaga in pogovor,
ne le v smeri čisto belih ljudi pač pa tudi Romov.

Spet druga je vztrajala pri svojih ročnih delih,
vmes je vsak posegel po keksih in drugih sladilih.
Oglasil se je s svojim scenarijem naš učitelj, moderator,
ki je nastopil kot veliki gledališki komentator
in pripravil tudi nekaj posmehljivk in komičnih zmerljivk.
V zabavljivih zgodbah se je politike, bank, izobraževanja dotaknil,
k vsemu pa komentar kot razlago primaknil.
Skratka, vse navezal na pomanjkanje dela in životarjenja spremljajočih,
celo na obglavljenja in zapiranja s politiko obremenjujočih.

Spet stekla je šaljiva debata,
polna zbadljivk in smeha vredna šala.
Preblisk je bila beseda o smrti neke ženice,
kratko začudenje prisotnih, pač trenutek grenke življenjske resnice.

Večer zavil se je v temo,
to bil je čas za astronomijo.
Besedo naš fizikalni tehnik je prevzel,
po pedagoško je s predavanjem pričel.
Prisluhnili smo astronomskim spoznanjem
in ga dopolnili s šaljivim dognanjem:
da v zvezdah vidiš medveda,
da Sonce potuje po nebu in ga vidiš čez dan, seveda,
da letni čas traja svoje obdobje,
da se horoskop premika na bolje
in da so o zvezdah modrovali že davnega časa,
ko živeli so strici prvega klasa.

A sredi teme na hodniku,
glej, novinarja na vidiku.
Vsi skupaj odšli smo v temno noč na igrišče,
z daljnogledi smo želeli predstaviti lunino gledišče.
Gledali smo v luno in v zvezde tako visoko,
da zastal nam je dih, še bolj globoko.
Čez čas vrnili smo se v knjižnico, nazaj,
da posneli smo TV oddajo za jutranji pozdrav.

Končno pa dočakali smo obljubljeni horoskop za znamenje vsako,
drug drugemu prepoznavali značaj, osebno oznako,
seveda izbrali najboljše in brisali morebitno napako.
Spet rekli smo »eno«, bila je debata nevsakdanja,
glasna razmišljanja, zanimiva spoznanja.

Lepo, da smo Noč knjige pri nas izvedli,
se družili in zanimiv večer ob okrogli mizi preživeli.
Obujali smo spomine, se smejali,
drug drugega poslušali, malo modrovali.
Rdeča nit večera bila je svetloba, ki dala je smeh,
ko bi le ostala nam stalnica vsakodnevna tudi v turobnih dneh.
Na koncu le hvala velja vsem nam,
ki preživeli smo prijazen, drugačen večer,
kljub temu, da je bil pred nami delovni – petkov dan.
Za letošnjo Noč knjige 2015 toliko,
morda naslednje leto, nas bo več… veliko.

 
 

Več prispevkov iz Nekategorizirano

 
 

Deli